0%

0%

Danes je eden tistih dni, za katere se res splaca vstat iz postelje.

Po raztreseni noci (beri: kolega razbil avto in jaz dobra dusica sm mu pomagal iz dreka, ceprav je bil pijan ko kanta), sem mu zjutraj odpeljal vse stvari, ki jih je pustil pri meni v avtu. Nato sem razmisljal kaj naj s sabo na ta prelep nedeljski dan in se odlocil, da se odpravim h kolegicam, ki jim ze cel mesec obljubljam, da bom prisel naokrog. It wuz fun time! 3 ure cebljanja ob kavi in super dobrem jabolcnem in cesnjevem zavitku… pocutu sem se tako sproscenga kot ze dolgo ne.

In kaj cem, ne morem tam ostat vecno… odpravu sem se domov (z mislijo, da bom danes se kaj postoril - sluzba je sluzba ane). Pa ni bilo tako. Pri odcepu za moj dom sploh nisem zavil, ni se mi zdelo da bi ze moral (geekec, pojdi v svet, doma ze vse poznas) in sem se odpeljal naravnost v picerijo. (dalci, dans si bos prvoscu) Usedu sem se za prvo mizo zunaj vrgu na plano najlepsga bookija na svetu, narocil ocvrt sir z krompirckom v kosih (mmm), cocto, kavo in 2 skatli cigaretov. Nor obcutek, ceprav nisem bil lacen, niti zejen in nazrt s kavo. Recimo, da sem bil spet zeljan (your wish is my command, master).

No medtem, ko sem cakal futr, sem ze dobil cigarete in glej ga zlomka, ne najdem vzigalnika. Nic, vidim starejsega tipa sedi pred mano, vstanem in vljudno poprosim za vzigalnik… nic… okej, mislim si “ni me slisal” … ga pocukam za rokav in se enkrat recem “gospod, mi lahko prosim posodite vzigalnik” … v zivljenju se mi ni se noben naredu takega francoza. V tistem trenutku zacutim popiztidis, zeljo po tem da bi ga mahnu cez glavo uzel tist faracajg przgal cik in se mirno usedu nazaj za svojo mizo. A! Pogledam za mizo naprej. Postavna zenska, z dolgimi crnimi lasmi in povrhu se kadilka z vzigalnikom. Valda me je opazovala med mojim igranjem good guya pred tistim francozom in mi ze mahala z vzigalnikom in CELO prizgala mi ga je (in celo hvala sem uspel rect)… srecn odidem nazaj za svojo mizico in nesreca ne zapusti me, dobim futer. Kaj naj s cikom? Nic, ugasnu sm ga.. tolko truda zato da ga lahko ugasnem. Bravo JS! :) Po dilisiz siru in krompircku, se odlocim se za en cigaret. Pozijam v torbo (kar prej nisem) in najdem svoj lepi vzigalnik, pogledam spet tisto crno bejbo in vidim da se mi smeje. Kaj cmo, se js se nasmejem, skadim cigaretko, placam ustanem in grem.

Noro! Koliko malo je potrebno, da je clovek srecen.

Pridem domov in vidim ata, kako se ukvarja z nekim stekrom za luc. Nic pustim ga pri miru, saj vem, da ko opravlja nekaj za kar ni rojen, popizdeva. Pazi! Prvic u zivljenju se zgodi, da mi rece naj pridem tja, da si se sam ogledam zadevo (tud sam nisem nek master v stromu, ampak se mi je zdelo noro fajn), sklopu sem vse (server, workstation,… seveda tega ne bi storu, ce me ne bi tak lepo prvabu) in su modrit, kako in kaj. Nic, s tistga malega plonk ceglca sva razbrala kako in kaj in prstekala vse, brez da bi skurla celo stanovanje! Way2Go, se malo pa si grem bajto gradit! :)

Nic dost bo za danes, grem se malo pochatkat, pa spat (upam da me noben ne razjebe:)

Se ena slikca od dons! Ne ni tista crna bejba, macek je :P (Zgleda ko cudno postrihan pink panter)